budimpešta noir-slideshow

DRŽAVA V FOKUSU: MADŽARSKA

Na začetku 20. stoletja so na Madžarskem zabeležili prigodo pisatelja Frigyesa Karinthyja, ki naj bi zaradi pomanjkanja denarja nekoč v kavarni račun poplačal z nekaj stranmi svojega nastajajočega dela. Iz anekdote danes ni moč ugotoviti usode iz zvezka iztrganih listov, gotovo pa je, da ta nenavadna valuta ni korenito spremenila gospodarskih razmer. Natakar si s tem ni mogel kupiti novih čevljev, niti poplačati kozarca vina, pa vendar je od znanega pisatelja sprejel te do roba popisane strani za plačilo. Toda kaj bi bilo, če bi se takšen način plačila uveljavil? Kakšna bi bila, na primer, cena Pétra Nádasa, madžarskega častnega gosta Slovenskega knjižnega sejma? Na njegove povedi bi prežali lepo oblečeni, našopirjeni poslovneži. Spoznali bi, koliko je vredna ena sama stran romana „Vzporedne pripovedi”, enega največjih del 20. stoletja. Naenkrat bi imeli pred seboj rudnik zlata. In roman Sándorja Máraija „Knjiga zeli za dušo in telo” bi bil najmanj tako dobra naložba kot državni skladi neke hitro razvijajoče se države. 

 

Vsakdo bi gostom svoje knjige razkazoval tako ponosno, kot sedaj pripoveduje o zadnjem počitnikovanju in o tamkajšnjih doživetjih, ali pa vsaj o fotografijah, ki jih je tam posnel. 

Globoka, intelektualna poezija Istvána Vörösa ali silni verzi Rolanda Orcsika bi bili skriti v železnih trezorjih v globinah kleti. Ottó Tolnai, pesnik sinjega Jadrana, bi bil privilegij  najsposobnejših bralcev, ob božičnem času pa bi si vsak otrok zaželel namesto telefona v roke vzeti knjigo „Budimpešta pripoveduje” izpod peresa Kinge Tittel. 

 

Najbolj iskana roba na črnem trgu bi bila uspešna kriminalka „Budapest Noir” Vilmosa Kondorja, za nakup knjige „Hvalnica melanholiji” Lászla F. Földényija pa bi se splačalo vzeti tudi kredit. Vrednost knjig bi na tem svetu le še rasla in rasla… 

 

Čeprav bi bil po tistem jutru v kavarni pred stotimi leti izid lahko tudi takšen, do tega vendarle ni prišlo. Kljub temu pa si pisatelji z Madžarske, ki so letos častni gostje Slovenskega knjižnega sejma, in katerih knjige so sedaj dostopne tudi slovenskemu bralstvu, zaslužijo vso pozornost. Podrobnešji program Slovenskega knjižnega sejma je objavljen na spletni strani: http://www.knjiznisejem.si/